Ob pivu
Joris Luyten - fotograf piva
Gospod Luyten, kakšna je vaša profesionalna fotografska pot? Nam lahko osvetlite malce zgodovinskega ozadja?
Fotografija me je že od nekdaj zanimala. Po končani srednji fotografski šoli me je pot zanesla v Greenwich (Velika Britanija), kjer sem se specializiral na področju muzejske fotografije; umetnosti so me namreč vedno privlačile. Kot muzejski fotograf sem torej imel priložnost biti zelo blizu velikim umetniškim delom, tako duhovno kot fizično.
Leta 1984 sem v Antverpnu (Belgija) ustanovil svoje podjetje na področju umetniške fotografije. Do fotografiranja hrane in pijače sem prišel skoraj po naključju, ko so me prosili, naj posnamem nekaj fotografij za neko pravkar ustanavljajočo se revijo o hrani. Kot gurman sem projekt seveda sprejel in bil nad njim navdušen. V tistih časih je bila vrhunska fotografija hrane in pijače še zelo neraziskano in neizkoriščeno področje; morda je bilo temu krivo tudi dejstvo, da je bilo vrhunsko fotografiranje hrane in pijače precej zahtevno. Sam sem potreboval kar nekaj let, da sem izpopolnil in izmojstril fotografsko tehniko na tem področju.
No, če se vrnem nazaj, je ta revija, za katero sem posnel fotografije, sčasoma postala cenjena in spoštovana po vsem Beneluksu. To mi je omogočilo, da sem potoval po vsem sveu un spoznaval najbolj vrhunske kuharske mojstre (chef), degustiral vrhunska vina, spoznaval najbolj skrivnostne sestavine in arome …
Nato sem pred desetimi leti spoznal Bena Vinkena, “belgijskega guruja piva”, in “Beer hunterja” Michaela Jacksona in rodila se je revija “Bierpassie” (Beerpassion · Strast do piva, op. ur.). Tako sem “moral po službeni dolžnosti” obiskati vse belgijske pivovarne.
V svojem studiu sem potem fotografiral vsa takrat obstoječa belgijska piva, kar je naneslo krepko preko 400 referenc. Michael (Jackson, Beer hunter, op. uredništva) pa se je redno oglašal in jih seveda degustiral.
Dandanes še vedno ustvarjam na področju fotografije hrane in pijače, a v zadnjem času se udinjam predvsem na področjih potovanj in reportaž.
So (bili) še kakšni razlogi, da ste se odločili za ta področja fotografije, kot so fotografija hrane in pijače, fotografija umetnosti itd.? Kako to?
Pred prihodom digitalnih kamer/fotoaparatov sem bil zaljubljen v fotografiranje tihožitij, objektov znotraj studia, statičnih kompozicij. Bilo je precej tehnično komplicirano. Hrana, rože, umetniška dela … objekti, ki se ne premikajo, torej, in so si precej podobni s tehničnega vidika.
Zdaj, v obdobju digitalnih kamer/fotoaparatov, lahko v svojo fotografijo ‘’dodam’’ več gibanja, dinamike, kar omogoča več kreativnosti · ni se mi treba toliko posvečati osvetlitvi in podobnemu. To vse skupaj je zame čudovito.
Povrnimo se k fotografiji hrane in pijače · imate morda na tem področju svojo priljubljeno tehniko, pristop?
Fotografija, še posebej fotografija hrane in pijače, je zelo delikatna in od mnogih faktorjev odvisna stvar. Na primer, določena knjiga mora biti izdana v zelo kratkem času, tako da se stvari spreminjajo zelo hitro. Danes lahko delamo z belimi ozadji, jutri z barvnimi.
Prav tako se iz spreminja kot in pozicija kamere, skratka, način fotografiranja. Sedaj uporabljam prevsem “shiftlens close-up” tehniko, pri kateri lahko poljubno nastavljaš polje ostrine in neostrine. Ta način omogoča možnost drugačne fotografije, saj pridejo do izraza drugi zakoni optike, polje ostrine je popolnoma drugačno. To mogoča odlične in včasih celo nepričakovane podobe.
Morda kot dodatek k povedanemu: veliko fotografov uporablja photoshop · sam raje uporabim primeren objektiv …
Kako dolgo se že aktivno ukvarjate s fotografijo piv? Ali nam lahko zaupate, koliko projektov, ki so vključevali pivo, ste izpeljali v tem času, in kateri so to bili?
Letos revija “Bierpassie” praznuje okroglih deset let svojega obstoja. V tem času sem zanjo ovekovečil veliko večino degustacij piva, obiskov in recenzij pivovarn in tako dalje. Skratka, teh projektov se je nabralo zelo veliko.
Kar se tiče knjig, je bila moja prva pomembna knjiga “Great Beers of Belgium” ("Vélika piva Belgije”, op. ur.), veliki hit avtorja Michaela Jacksona, ki je zanjo seveda prispeval ves tekstovni del. Od takrat sem do danes sodeloval z različnimi pivovarnami in založniki; moje fotografije tako distribuirajo agencije po vsem svetu.
Je fotografirati npr. kozarec piva laka ali težka naloga? Kako primeren objekt za fotografiranje je pivo?
Piva je zelo težko fotografirati. Moram pa poudariti, da nikoli ne uporabljam trikov ali dodatkov. Vsa piva, ki jih fotografiram, so naravna in taka, kot si jih s pravilnim načinom lahko natočite tudi doma. Ne ukvarjam se z oglaševalsko oziroma marketinško fotografijo, tako da so moja piva lahko naravna · takšna, kot so, ne pa (umetno ustvarjeni) popolni objekti.
Seveda pa to ne pomeni, da za vrhunsko fotografijo piva ni nobenih zahtev · seveda so, in to zelo striktne. Izjemno pomembni so na primer kot solza čist kozarec, pravilna temperatura piva in vrhunski pivski sommelier / barman (na primer, “moje” kozarce vedno nataka Ben Vinken, zgoraj omenjeni strokovnjak za belgijska piva). Za vrhunsko fotografijo morate na sprožilec pritisniti le eno ali dve sekundi po tem, ko je pivo nalito v kozarec . Kako kratek je ta čas, pa je odvisno od oblike kozarca. Torej, bodite “v nizkem štartu”, he he …
Zelo zanimivo. Zdaj pa, če smemo, bodimo še malce bolj osebni: kako vi vidite pivo in kakšen je vaš odnos do njega (tako odnos vas kot umetnika kot tudi človeka, bon-vivanta)? Katera piva so vam najbolj pri srcu?
Imel sem priložnost od blizu spoznati (in seveda fotografirati) naporen in zahteven proces ustvarjanja tega čudovitega napoja, tako da lahko rečem, da ga zelo intimno poznam.
Osebno sicer ne pijem veliko alkohola, a poleti si tu in tam rad privoščim prijetno hladno (ne ledeno!) pivo. Osebno sta mi zelo pri srcu Palm in De Koninck. “Top” izbira Michaela Jacksona je bil Rodenbach, čemur ne mislim in ne morem oporekati, tako da je Rodenbach tudi pri meni v samem vrhu.
Kadar sem v pravšnjem razpoloženju, pa mi zelo prija tudi kak pristen Kriek (avtentično belgijsko češnjevo pivo, op. ur.).
Vsekakor dobra izbira! Zdaj pa se vrnimo k vašemu delu. Ali našim članom in ostalemu bralstvu lahko zaupate kak nasvet glede fotografije? In ali nam lahko razkirjete svoje trenutne načtre in projekte?
Z veseljem. Trenutno načrtujem še več mednarodnih delavnic na področju fotografije hrane in pijače, prav tako pa sem sredi pisanja knjige o tej tematiki · se pravi, kako se izpopolniti v fotografiji hrane in pijače.
Kar se pa tiče “domače” fotografije na omenjenih področjih, pa nova generacija kamer/fotoaparatov omogoča, da lahko tudi “amaterji” (prosim, ne vzemite tega izraza v negativnem pomenu) imajo odlične rezultate. Tako da kar pogumno!
Se strinjamo. Zdaj pa, za konec, gospod Luyten, imate morda še kako sporočilo za naše člane ter ostale ljubitelje piva, obiskovalce spletne strani Društva Golding?
Seveda! Imel sem to srečo, da sem pred leti obiskal vašo deželo, ter sem bil prijetno presenečen nad ljudmi in kulturo. Upam, da se bomo tako ali drugače spet videli v bližnji prihodnosti in skupaj spili kako sveže in odlično belgijsko pivo.
Vse fotografije: © Joris Luyten
