Zgodovina piva
Mezopotamija in Egipt
Pivo je ena najstarejših pijač na svetu, morda celo prva pijača, proizvedena s strani človeka. čeprav domnevajo, da so ga začeli proizvajati že v 6. ali celo 8. tisočletju pr.n.š., pa prvi zgodovinski zapisi o pivu podobnem napitku segajo v 4. tisočletje pr.n.š. in kažejo, kako so na območju Mezopotamije in Egipta proizvajali pivo iz ječmena, pšenice in prosa. Slad so zmešali z vodo ter ‘’pivskim kruhom’’, nato pa pustili, da fermentira. Pijačo so nato začinili še z različnimi dodatki, kot so na primer datlji, sezamova semena in podobno. Pivo je bilo izjemno popularno · uživali so ga skoraj v vsakem gospodinjstvu, trgovanje s pivom pa je bilo v razcvetu. Vzpostavljen je bil učinkovit sistem proizvodnje piva, ki je bil določen z zakoni, ki so vsebovali tudi drastične kazni za kršitelje (n.pr. v Hamurabijevem zakoniku · 18. stol. pr.n.š.).
Stara Grčija in Rim
V stari Grčiji in Rimu pivo ni bilo nikoli tako popularno, kot je bilo v Mezopotamiji in Egiptu - oboji so namreč dajali prednost vinu. Kljub temu pivo ni bilo pozabljeno.
Grki so ga proizvajali na enak način kot Izraelci · iz na soncu posušenih žit; ‘’pivskega kruha’’ niso več uporabljali.
Rimljani so s pitjem piva častili boginjo Ceres. Rimsko pivo je imelo celo nekaj (dandanes prisotne v vsakem pivu) pene. To so ženske uporabljale v kozmetične namene. A treba je poudariti, da so pivo navkljub temu uživali predvsem prebivalci rimskih provinc (npr. Galija in Germanija).
Evropa
Pivo je bilo najljubša pijača germanskih plemen, kar dokazuje veliko število poročil s strani rimskih zgodovinopiscev. Pripadniki germanskih plemen so bojda odlično prenašali lakoto in mraz, žeje pa ne. Pivo so proizvajali iz kvasnega kruha in mu za boljši okus dodajali različne dodatke (zimzelen, gobe, borovnice in podobno).
Kelti so pivo imenovali ‘’corma’’ in so ga že točili iz sodov. Najbolj pogosta vrsta piva je bilo ječmenovo pivo (pivo iz ječmena) z okusom kumine ali medu.
Rimski legionarji v stik s pivom prvič prišli v 1. stol. n. št. v provinci Galiji, od koder je z Julijem Cezarjem prišlo v Britanijo (današnja Anglija).
Pivo so prav tako pili že stari Slovani, ki so ga imenovali tako, kot ga imenujemo še danes · pivo. Proizvajali so ga iz ječmena, pšenice in tudi ovsa. Zrnje so pražili na keramičnih ponvah (posodah) in ga nato zmleli v kamnitih mlinih. Slovani naj bi bili tisti, ki so prinesli hmelj v Evropo in ga v izdatnih količinah uporabljali pri proizvodnji piva.
Reinheitsgebot · Zakon o čistosti piva
Zakon o čistosti piva je najstarejši predpis glede kvalitete živil na svetu. Sprejet je bil leta 1516 v bavarskem mestu Ingolstadt, zapovedal pa ga je vojvoda Wilhelm II. Bavarski. Ta zakon je v Nemčiji veljal vse do leta 1987, ko je bil ukinjen oziroma nadomeščen z novim Nemškim zakonom o pivu. Zakon o čistosti piva je zapovedoval, da se pivo lahko proizvaja zgolj iz naslednjih sestavin: ječmena, hmelja in vode. Zanimiv je podatek, da je bil zakon sprejet tudi zato, da sta se rž in pšenica (iz katerih so prav tako varili pivo) ohranila za namene peke kruha, tako da ga je bilo zmeraj dovolj. Zakon se je sčasoma razširil na celotno področje današnje Nemčije in velika večina nemških pivovarjev še dandanes vari svoja piva v skladu s tem zakonom.